Rastlinski steroli

Rastlinski steroli ali fitosteroli so po sestavi podobni holesterolu in v rastlinah igrajo podobno vlogo kot holesterol pri ljudeh – vzdržujejo zgradbo in funkcijo celične membrane.

Ko jih zaužijemo, se razporedijo v tako imenovane mešane micele, preko katerih s pomočjo žolčnih kislin holesterol iz hrane prehaja v krvno plazmo. Fitosteroli
hitreje zasedejo prijemališča za absorpcijo kot holesterol, obenem pa jih naše telo ne vsrka iz črevesja, ampak jih izloči. Tako preprečujejo holesterolu živalskega izvora, da bi se vsrkal v kri, zato se posledično nivo skupnega holesterola v krvi zniža, prav tako se zniža nivo lipidov nizke gostote (LDL) v krvi.

V največjih količinah so prisotni v rastlinskih oljih – največ v sezamovem in sojinem olju. Najdemo jih tudi v žitih, zelenjavi predvsem v stročnicah, sadju in oreščkih. Čeprav naša naravna prehrana vsebuje nekaj rastlinskih sterolov, pa to ne zadostuje, kadar imamo povišan holesterol v krvi, ki ga želimo zniževati, zato jih moramo dodatno vnašati s prehranskimi dopolnili. Večino rastlinskih sterolov, zaužitih z uravnoteženo prehrano tvorijo sitosterol, kampesterol, stigmasterol, avenasterol in stanol (nasičena oblika).

Cink je element, ki se prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih. Ima vlogo pri presnovi vitamina A, kislin in baz, maščobnih kislin in ogljikovih hidratov.

Pomemben je za normalno rast in razvoj organizma, nevrološke, reproduktivne in kognitivne funkcije, za celjenje ran, normalno delovanje imunskega sistema.

Ima tudi vlogo pri kognitivnih funkcijah, ohranjanju vida, delovanju hormonov, delitvi celic, zaščiti celic pred oksidativnim stresom, sintezi DNK, plodnosti in razmnoževanju ter sintezi beljakovin.

Selen skrbi za pravilno delovanje žleze ščitnice, preprečuje delovanje prostih radikalov, pomembno vlogo ima pri delovanju kognitivnih procesov, ohranjanju imunskega sistema in zdrave plodnosti pri obeh spolih.

Vključen je v proizvodnjo prostaglandinov, ki regulirajo vnetja.

Selen je tudi lepotni pomočnik za kožo, lase in nohte ter podpira tvorbo kolagena v celicah.
Premalo selena v telesu lahko vodi do bolečin v mišicah in sklepih, poškodovanih las, sprememb na koži in belih lisah na nohtih.

Dolgoročno hudo pomanjkanje pa vodi celo do Hashimotove bolezni – to je stanje, pri katerem imunski sistem napade ščitnico ali pa do neplodnosti.

Vitamin D je maščobotopen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo – in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe (UVB). Vitamin D med vitamine uvrščamo v resnici zato, ker je za biosintezo potreben zunanji pogoj (UVB žarki), ki pa ni vedno izpolnjen. V takšnih pogojih je nujen zadosten vnos tega vitamina s prehrano. V živilih rastlinskega izvora se vitamin D nahaja v obliki ergokalciferol (vitamin D2), medtem ko ga v živilih živalskega izvora najdemo kot holekalciferol (vitamin D3). Slednjo pod vplivom UVB žarkov sintetizira tudi človeško telo.

Pomemben je za normalno rast kosti, zob, delovanje mišic in delovanje imunskega sistema.

Vitamin D pomaga uravnavati absorpcijo in raven fosforja in kalcija v našem telesu, hkrati pa spodbuja njegovo fiksacijo na kosti. Zato pomanjkanje vitamina D oslabi naš kostni kapital in mišični sistem.